»Ko sem prvič prebral Boffove zgodbe, nisem mogel verjeti, da jih je napisal Italijan, ker tako zelo dišijo po vzhodnoevropskem humorju.«

»Že 20 let smo vsako leto pred nevarnostjo, koliko nam bodo zmanjšali sredstva, kaj nas bo doletelo, a po drugi strani naše umetniške ambicije ne popuščajo.«

»To je neznanska odgovornost.«

»To je humanitarna katastrofa, te reke krvi«

»Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, če si prav naredil, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj.«

»Z režiserjem nama je bilo takoj jasno, da bo predstava padla v predvolilni čas, ki ga Hlapci tudi opisujejo. To pač tako je, naključja se v umetnosti dogajajo, hote ali pa nehote.«

»Na tej točki zgodovine je to zelo pomembno, ker če pogledamo naokoli, mislim, da desnica postaja vse radikalnejša in da je to globalni fenomen, ki je pripeljal do ogromno nekega nasilja, ki smo mu danes priča.«

»Ni človek, ki bi kalkuliral dramaturgijo, ampak je človek, ki se daje kot tak, brez nekih rezerv.«

»Če je Cankarju kaj uspelo v Hlapcih, mu je uspelo na za takratni čas zelo poseben način zajeti politično dinamiko in nasilje, ki se je zalezlo v ta mali sistem.«

»Ne počutim se kot igralec, ampak vztrajam. A če se ne bi imel fino, bi že zdavnaj pobegnil.«